Zahteve pri lakiranju

Izvedba lakiranja naj bo takšna, da je videz površine enakomeren.

Pri starem povoskanem parketu, ki zahteva obnovo in na katerem se že poznajo reže, lahko uporaba lakov z vsebnostjo topil privede so nastanka močnega vonja, Ker lahko traja daljše obdobje, je potrebno naročnika na to opozoriti.

Barvno razgibanih lesnih vrst, kot so javor/bukev in jesen, ne obdelujemo s polnilno maso, ker ta povzroči učinek senčenja. Nanos laka naj bo že pri prvem nanosu z valjčkom (ali plosko krtačo na držalu). Če so reže precej velike, jih je možno zapolniti z brizgano akrilno tesnilno maso. Ko se polnilna masa posuši, jo prelakiramo.
Zahteva za enakomeren videz površine pomeni doseči čim bolj enakomeren sijaj. Nadaljnje zahteve, npr. za enakomeren barvni ton lesa ali enakomerno debelino filma nanešenega laka, v praksi niso vedno izvedljive, saj imajo parketnice iz naravnega lesa lahko različne barvne nianse in različno vpojnost.
Obdelava materialov, tehnika nanašanja materialov, število nanosov, število delovnih hodov kitanja in podobno se ravnajo po predpisih proizvajalca, še zlasti je tu pomembna najmanjša količina nanosa.
Zahteva po »enakomerni površini« je definirana tudi z dogovorjeno stopnjo sijaja.
Stopnje sijaja (sijaj, polsijaj, svileno sijaj, svileno mat, polmat, mat) lahko delujejo zelo različno, odvisno od osvetljenosti prostora, pa tudi od števila nanosov laka ali skupne količine nanosa.

Razlike v površinskem videzu, ki so pogojene z materialom (različna vpojnost parketnic, različno obnašanje lesnih vrst z mehkimi in s trdimi letnicami ter barvne razlike) ne veljajo za pomanjkljivost pri omenjeni zahtevi za kakovost obdelave parketa.
Neenakomeren nanos laka zaradi pomanjkljivega delovanja naprav ali nepozornega dela pri lakiranju, prelakirani delci prahu, dlak in podobno pa so povod za upravičene reklamacije, če bistveno poslabšajo celoten videz. Nekaj dlačic čopiča ali prašnih zrnc vsekakor ne vpliva na zaščitno funkcijo lakirane prevleke.

Za lokalno vgrajen, zbrušen in prelakiran parket ne veljajo enotna merila, kot veljajo za poliran kos pohištva ali gotovi parket.
Za neravne površine, pogojene z materialom, velja standard DIN 18202.
Odpadanju posameznih dlak iz čopiča ali krtače oziroma vlaken iz valjčka se ni možno izogniti.

Ploskovna obdelava s tekočo polnilno maso za parket na paličnem ali mozaičnem parketu pred zaključnim lakiranjem ni povsod običajen delovni postopek, vendar jo priporočamo.

Razpoke (»vetrne poke«)
Fine razpoke postanejo vidne  šele v končno lakirani površini (zlasti pri lakih na vodni osnovi). Če so razpoke poševne ali vodoravne, se lahko krušijo. Veljajo za pomanjkljivost, ki je pogojena z materialom.